Smoter budistične meditacije
Smoter budistične meditacije je, da napravi naš duh miren in spokojen. Če je naš duh miren, bomo prosti skrbi in duševnega neugodja in bomo izkušali resnično srečo; če pa naš duh ni miren, ne bomo srečni, pa čeprav imamo najboljše pogoje za življenje. Če se vadimo v meditaciji, bo naš duh postopoma vse bolj miren, mi pa bomo izkušali vse bolj čisto srečo. Na koncu bomo lahko srečni ves čas, celo v najtežjih okoliščinah.
Če se sistematično urimo v meditaciji, bomo na koncu iz svojega duha lahko izkoreninili zablode, ki so vzroki vseh naših problemov in trpljenja. Tako bomo izkusili trajni notranji mir. Tedaj bomo podnevi in ponoči, življenje za življenjem doživljali samo mir in srečo.
Iz knjige “Kako rešiti naše človeške probleme” gešeja Kelsanga Gyatsa
Kako budisti meditirajo?
Stanja duha, ki jih izkušamo, bodisi pozitivna, bodisi negativna, so v glavnem stvar navade. Pri večini od nas negativna duševna stanja vstanejo hitro in z lahkoto, velikokrat v nasprotju z našimi boljšimi nameni. To je preprosto zaradi tega, ker smo navajeni razvijati ta negativna duševna stanja. Nasprotno pa se pozitivna duševna stanja, na primer potrpežljivost, ne razvijajo z lahkoto, kadar pa že vstanejo, tudi hitro izginejo. To je za to, ker se še nismo dovolj navadili pozitivnih duševnih stanj. Kadar meditiramo, namerno in sistematično spreminjamo svoje duševne navade na bolje.
Tega se lotimo na ta način. Recimo, da je oseba, na katero se po navadi razjezimo: odločimo se, da bomo meditirali na potrpežljivost do te osebe. Kadar zdaj pomislimo nanjo, se razjezimo — to je naša negativna duševna navada. Zato v meditaciji najprej skušamo gledati na tega človeka z drugačnega stališča, s stališča, ki nam bo omogočilo, da mislimo o njem z mirnim in potrpežljivim duhom namesto z jeznim duhom, ki smo ga navajeni. (Na začetku se bo verjetno potrebno obrniti na usposobljenega učitelja meditacije, ki nam bo svetoval, kako naj se tega naučimo.)
Potem, ko se nam posreči, da gledamo na tega človeka z novega stališča, bomo lahko mislili nanj z mirnim in ne-jeznim duhom; s tem mišljenjem nadaljujemo v meditaciji čim dlje.
Dokler ohranjamo to pozitivno in dobrodejno stališče, skupaj z mirnim občutkom, ki izhaja iz tega, zmanjšujemo svojo staro negativno duševno navado, jezo, in jo nadomeščamo z novo pozitivno navado, potrpežljivostjo.
Na začetku nam bo težko uveljaviti navado potrpežljivosti celo med meditacijo, kaj šele zunaj meditacije v vsakdanjem življenju (čeprav moramo seveda poskušati tudi to). Vendar se bo sčasoma, s stalno vadbo tako v meditaciji kakor tudi zunaj nje, ravnotežje v našem duhu premaknilo: jeza se bo zmanjšala in potrpežljivost bo postala naša nova navada. Takrat ni več potreben noben trud, da razvijemo potrpežljivost, prišla bo sama od sebe in se nam bo zdela popolnoma naravna.
Tako budisti meditiramo, da bi si izboljšali duševno stanje.
